Ali se res prehranjujemo zdravo?


Danes še sončen pozdrav, jutri je že napovedan dež, poletja je očitno res konec. Upam, da ste sproščujoče preživeli dopuste in si nabrali energije za jesen in zimo. Ne dvomim, da ste veliko plavali, hodili, kolesarili in bili na sploh fizično aktivni, izgubili tudi kakšen kilogram, kar se pozna tudi na vaši boljši vitalnosti.


Seveda na našo vitalnost ne vpliva samo fizična aktivnost in primerna telesna teža, temveč tudi prava izbira hrane. Ali ste prepričani, da je dovolj, če jeste splošno priznano zdravo hrano?


Ne nujno!


Vse bolj se zavedamo, da izbira hrane, ki jo uživamo, zelo vpliva na naše počutje in zdravje. Nasvetov in napotkov katero hrano izbrati, kako kombinirati posamezne obroke ipd. je veliko. Pa veljajo tudi za vas?


Medicinska stroke dokazuje, da si mora vsak sam poiskati pravilen odgovor, kajti ni enotnega odgovora za vse ljudi! Vsak organizem drugače reagira na določeno hrano. Npr. lahko jeste paradižnik, kumarice, limone, oreščke, ipd., vsak bo rekel “zdrava hrana”, vašemu organizmu pa morebiti sploh ne odgovarjajo. Temu medicina reče intoleranca na hrano. Označuje negativno, nenormalno reakcijo organizma na določeno hrano, ki jo organizem dojema kot nekaj, kar zanj ni dobro. Zato reagira z imunsko reakcijo, ki sproži tvorbo protiteles Ig G, ki jih lahko merimo v krvi.


Intolerančni test


Na ta način lahko ugotovimo, katera živila so povzročila nastanek Ig G. Za preiskavo je potrebno vzeti nekaj krvi, testira pa se kar 176 različnih živil (sadje, zelenjava, meso, ribe, mlečni izdelki,..), začimbe, kvas, različne vrste mok, olja, konzervansi,… Preiskava je povsem individualna, saj vsak od nas tvori le njemu lastne Ig G, tako da dva izvida nista enaka in prav vsak od nas ima nekaj živil, ki mu ne odgovarjajo,pa se tega niti ne zaveda. Sama od nekdaj ne maram radiča, pa sem doma pogosto slišala, da sem “zbirčna”, ko sem naredila test pa sem ugotovila, da sem na radič intolerantna, pa še na nekaj živil, ki jih imam prav rada, mi krade energijo, tako da ji sedaj uživam bolj poredko in ne v preveliki količini, pa se res čuti razlika.


Intoleranca na hrano se kaže z različnimi simptomi, med najpogostejše spadajo utrujenost, napihnjenost, glavoboli, migrena, motnje spanja, nespečnost, povečana telesna teža, kožne spremembe, bolečine v mišicah in sklepih, motnje koncentracije in spomina,dovzetnost za okužbe in še bi lahko naštevali.


Reakcija je običajno zakasnela,simptomi se pojavijo šele čez nekaj časa(nekaj dni) od zaužitja hrane in jih ponavadi ne povežemo s hrano. Pomembna sta tudi pogostost uživanja in količina hrane, ki nam ne odgovarja.


Intoleranca na hrano ni življenjsko nevarna in je precej blažja oblika negativne reakcije na hrano, kot prehranska alergija. Vseeno pa vpliva na kakovost našega življenja. Če bi jedli le hrano, ki jo telo sprejme kot dobro, bi bilo telo precej manj obremenjeno-potrebovalo bi manj hrane in imunske reakcije ga nebi obremenjevale. To pa je že element vitalnosti!


Seveda pa je ob spremembi prehranjevalnih navad še vedno potrebno poskrbeti za uravnoteženo prehrano in zadosten vnos vseh življenjsko potrebnih snovi z nam osebno dobrimi živili.


Lep jesenski pozdrav,


Barbara Peče Breznik, dr.med., dr.dent.med.

specialist medicine dela, prometa in športa